Slovenska resničnost v zraku

Po ocenah Evropske agencije za okolje (EEA) zaradi onesnaženega zraka v Sloveniji vsako leto prezgodaj umre več kot 1.200 ljudi. Največje zdravstveno breme predstavljajo trdni delci, predvsem tisti najdrobnejši (PM2.5), ki lahko prodrejo globoko v pljuča in krvni obtok ter povečujejo tveganje za bolezni srca, ožilja in dihal, povezani pa so tudi z nekaterimi nevrološkimi obolenji.

Podatki Agencije RS za okolje (Arso) kažejo, da so bile leta 2024 dnevne mejne vrednosti za delce PM10 presežene na treh merilnih mestih. Dnevna mejna vrednost 50 mikrogramov na kubični meter zraka je lahko presežena največ 35-krat na leto, vendar so v Ljubljani zabeležili 49 dni, ko je bila ta vrednost višja. V Črnomlju je bilo takšnih dni 39, v Črni na Koroškem pa 37.

Letna mejna vrednost za PM10, ki znaša 40 mikrogramov na kubični meter, ni bila presežena nikjer. Najvišjo letno povprečno koncentracijo so izmerili na postaji Ljubljana Center, kjer je znašala 30 mikrogramov na kubični meter.

Podobna slika velja za delce PM2,5. Letna mejna vrednost, ki trenutno znaša 20 mikrogramov na kubični meter, leta 2024 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišjo koncentracijo so izmerili v Črnomlju, kjer je letno povprečje znašalo 19 mikrogramov na kubični meter.

Prej zadovoljivo, po novem nezadostno

Na prvi pogled torej situacija ni kritična. Čeprav so bile dnevne mejne ravni v treh mestih presežene (pre)večkrat, pa je letno povprečje ostalo pod predpisano mejo. A to se bo kmalu spremenilo. Leta 2024 je bila sprejeta evropska direktiva o kakovosti zraka, ki bo z letom 2030 občutno zaostrila mejne vrednosti za ključna onesnaževala. Letna mejna vrednost za PM10 se bo prepolovila s 40 na 20 mikrogramov na kubični meter, za PM2,5 pa s 25 na 10 mikrogramov na kubični meter. Za delce PM 2,5 se uvaja tudi dnevna mejna vrednost, ki je doslej ni bilo.

Nove zahteve se približujejo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki za PM10 priporoča letno koncentracijo največ 15 mikrogramov na kubični meter, za PM2,5 pa le pet mikrogramov na kubični meter.

WHO sicer opozarja, da pri trdnih delcih PM2,5 in PM10 ni znanstveno potrjenega praga, pod katerim bi bila izpostavljenost povsem neškodljiva. Smernice WHO tako ne predstavljajo meje med varnim in nevarnim zrakom. Gre za priporočene ravni, katerih preseganje je povezano s pomembnimi tveganji za javno zdravje, izhaja iz uradnega dokumenta.

Če bi bili strožji standardi kakovosti zraka v veljavi že leta 2024, bi bila torej bilanca videti povsem drugače. Letna mejna vrednost za delce PM 2,5, ki so za zdravje ljudi torej najbolj problematični, bi bila presežena na vseh urbanih merilnih mestih. Edina izjema bi bilo merilno mesto v Kočevskem gozdu.

Na spodnjih zemljevidih lahko vidimo primerjavo povprečnih letnih vrednosti delcev po trenutno veljavni direktivi in po direktivi, ki z letom 2030 zaostruje mejne vrednosti. Na prvi sliki je zemljevid letnih vrednosti delcev PM2,5.

Precej slabša bi bila tudi slika v primeru delcev PM10.

K boljšemu zraku prispevajo tudi podnebne spremembe

Podatki sicer kažejo, da so koncentracije delcev v številnih slovenskih mestih danes nižje kot pred dvema desetletjema, a to ni zgolj posledica učinkovitih ukrepov. Na Arso pojasnjujejo, da so k boljši kakovosti zraka prispevale tudi podnebne spremembe, saj milejše zime pomenijo manj ogrevanja ter manj izpustov. Nekoliko boljša pa je tudi prevetrenost, denimo v Ljubljanski kotlini.

Kljub temu se predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah, kot so nizke temperature, temperaturni obrati in šibek veter, kakovost zraka še vedno hitro poslabša, so še opozorili na Arso. Težave so posebej izrazite v Ljubljani, Mariboru in drugih območjih v zavetrju Alp, kjer geografske in vremenske razmere otežujejo razprševanje onesnaženega zraka.

"V Sloveniji imamo zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp pogosto slabe pogoje za razprševanje onesnaženega zraka v hladnem delu leta. To pomeni, da se onesnaževala v neugodnih vremenskih razmerah – predvsem ob temperaturnih obratih – zadržujejo pri tleh in se kopičijo. Kadar pa piha veter ali dežuje, se zrak hitro prečisti, čeprav so izpusti enaki. Države Severne Evrope imajo zaradi bolj odprtega terena in stalne prevetrenosti bistveno boljše pogoje. Zato se tam onesnaževala hitreje razpršijo in prebivalci v povprečju dihajo čistejši zrak, čeprav so izpusti na prebivalca primerljivi s slovenskimi," je v imenu agencije pojasnil Andrej Vuga.

Prav zaradi povišanih koncentracij delcev PM2,5 in PM10 je EEA Ljubljano in Maribor uvrstila med slabše ocenjena evropska mesta glede kakovosti zraka. "Podatki Evropske okoljske agencije za delce PM10 kažejo, da je Slovenija po kakovosti zraka v zadnji tretjini med 36 državami. Še slabše razmere kot mi imajo predvsem Italija, Poljska in države Balkana," je še dejal Vuga.

Prezgodnje smrti

Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je največji problem v kurilni sezoni. Državne emisijske evidence kažejo, da je glavni vir teh delcev zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah, so pojasnili na Arso. Drugi največji vir delcev pa je promet, predvsem obraba cest, gum in zavor.

Glavni vir dušikovih oksidov so izpusti iz cestnega prometa. Poleti se predvsem na Primorskem večkrat soočamo s prekomerno onesnaženostjo zraka z ozonom, ki pa nastaja iz drugih onesnaževal pod vplivom sončne svetlobe.

Cena onesnaženega zraka se meri v slabšem zdravju prebivalcev in tudi v prezgodnjih smrtih. Največje breme po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) predstavljajo prav fini delci.

Podatki EEA za leto 2021 kažejo, da je prezgodnjih smrti, ki jih lahko pripišemo vplivu delcev PM2,5, v Sloveniji 1.280, prezgodnjih smrti, ki jih lahko pripišemo dušikovemu dioksidu, 140, smrti, ki jih pripišemo ozonu, pa 340. 

Ameriški IHME (Institute for Health Metrics and Evaluation) ima za Slovenijo podatke za leto 2023, in sicer 1.159 smrti zaradi zraka kot celote, 1.088 smrti zaradi delcev in 78 smrti zaradi ozona. Na NIJZ so ob tem poudarili, da smrti zaradi posameznih onesnaževal ne smemo enostavno seštevati, da bi dobili smrti zaradi onesnaženega zraka kot celote, saj da se učinki različnih onesnaževal prekrivajo.

V nevladni okoljski organizaciji Focus so opozorili, da v Sloveniji onesnažen zrak prispeva k desetkrat več smrtim kot prometne nesreče.

Po podatkih Evropske agencije za okolje se je število smrti, pripisanih delcem PM2,5 v Sloveniji, med letoma 2005 in 2023 zmanjšalo za približno 56 odstotkov – s 157,2 na 69,6 smrti na 100.000 prebivalcev. V EU je od 2005 do 2020 število prezgodnjih smrti, povezanih s temi finimi delci, padlo za 45 odstotkov. "Vizija v Evropi je zmanjšanje onesnaženosti zraka do leta 2030 na ravni, s katerimi bi dosegli zmanjšanje prezgodnih smrti za več kot 55 odstotkov v primerjavi z letom 2005. To naj bi dosegli postopoma, za kar bo potrebnega še veliko truda. Še več pa za dosego ravni, ki jih priporoča WHO," sta zapisali specialistki javnega zdravja dr. Simona Perčič in dr. Majda Pohar z NIJZ.

Zakaj so trdni delci tako nevarni?

"Osnovni mehanizem delovanja delcev je oksidativni stres, ki povzroči kopičenje reaktivnih kisikovih spojin in posledično vnetje," sta pojasnili sogovornici. "Vnetje nastopi v dihalih, kjer delci vstopajo v telo, najmanjši med njimi, tako imenovani fini delci (veliki 2,5 mikrometra in manj), so še posebej nevarni, saj zaradi svoje majhnosti dosežejo pljuča in pljučne mešičke ter prehajajo v kri. S krvnim obtokom se razširijo po telesu in povzročajo vnetje tudi v drugih organih."

Svetovna zdravstvena organizacija je v smernicah leta 2021 opozorila, da je bila dokazana povezava med dolgotrajno izpostavljenostjo tem delcem in povečano umrljivostjo ter boleznimi, kot so akutne okužbe spodnjih dihal, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), ishemična bolezen srca, možganska kap in pljučni rak. Vedno več raziskav delce PM2,5 povezuje tudi s sladkorno boleznijo tipa 2, nizko porodno težo in prezgodnjimi porodi, pojavljajo pa se tudi dokazi o povezavi z nevrodegenerativnimi boleznimi, vključno z Alzheimerjevo boleznijo, so zapisali.

Škodljive niso samo visoke koncentracije

Če je bilo spremljanje onesnaženosti zraka doslej usmerjeno zgolj v merjenje koncentracij delcev, so raziskovalci nedavno ugotovili, da vsi delci niso enako škodljivi ter so nekatere vrste delcev zelo škodljive, tudi ko njihove koncentracije niso zelo visoke. V študiji, v kateri so se ukvarjali z oksidativnim potencialom trdnih delcev in ki je bila objavljena lani v reviji Nature, je sodeloval tudi vodja Centra za raziskave atmosfere, ki deluje pri Univerzi v Novi Gorici, dr. Griša Močnik.

"Z meritvami oksidativnega potenciala smo začeli v projektu, ki smo ga izvajali s francoskimi raziskovalci. Merili smo ga (med drugim) v francoskem mestu Chamonix, v Kanalu ob Soči ter v Sarajevu. Ti trije kraji so se uvrstili med najbolj obremenjene v vsej Evropi, kar se tiče vrednosti oksidativnega potenciala," nam je pojasnil Močnik.

"V Kanalu pa smo opazili, da je lahko oksidativni potencial zelo visok, kljub temu da količina (masna koncentracija) delcev ni zelo visoka. Kar pomeni, da je ta oksidativni potencial na enoto mase mešanice delcev, ki jo dihajo prebivalci Kanala ob Soči, bolj škodljiv za zdravje kot enaka količina, ki jo dihamo kje drugje po državi. Ta razlika v škodljivosti se do zdaj ni merila."

Po Močnikovih besedah bo merjenje oksidativnega potenciala, ki ga nova direktiva sicer ne predpisuje, ga pa priporoča, omogočilo pomemben premik pri izboljševanju kakovosti zraka. Doslej so bili ukrepi usmerjeni predvsem v zmanjševanje koncentracij delcev, nova spoznanja pa bi morala spodbuditi k temu, da se ukrepi bolj usmerjajo v vire izpustov, ki najbolj prispevajo k zdravstvenim tveganjem.

Delci, ki nastajajo pri zgorevanju – v prometu, kurilnih napravah ali industriji –, imajo praviloma večji vpliv na zdravje kot nekateri drugi delci, denimo puščavski prah, čeprav lahko k skupni koncentraciji prispevajo manj. "S stališča delcev PM2,5 je kurjenje lesa bolj pomembno, saj recimo v Ljubljani prispeva dve tretjini delcev. Promet prispeva manj, a oksidativni potencial delcev, ki pridejo iz naših vozil, je višji. Zato je tudi ta vir pomemben," je ponazoril sogovornik. Pozabiti pa ne smemo niti na industrijo, je opozoril.

Poudaril je, da morajo biti ukrepi podprti z meritvami. Najprej je treba ugotoviti izhodiščno stanje, nato uvesti ciljno usmerjene ukrepe in z novimi meritvami preveriti njihovo učinkovitost. Kot primer navaja zaprtje dela Slovenske ceste v Ljubljani, po katerem se je lokalna koncentracija črnega ogljika zmanjšala za približno 70 odstotkov, ne da bi se kakovost zraka opazno poslabšala na okoliških prometnicah.

"Potrebni bodo radikalni ukrepi"

Nina Tome iz društva Focus ocenjuje cilje nove evropske direktive kot nujne. "Znanost je jasna: Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da za delce PM2,5 in PM10 varne meje izpostavljenosti sploh ni. Vsaka količina torej škodi zdravju. Zmanjšanje koncentracij na ravni, ki jih predpisuje nova direktiva, bo tako neposredno reševala življenja in preprečevala razvoj kroničnih bolezni."

Ob tem opozarja, da Slovenija ne te cilje v tem trenutku ni pripravljena. "Dejstvo, da bi ob upoštevanju novih vrednosti presegali koncentracije na vseh urbanih merilnih mestih, kaže na to, kako zelo zaostajamo. Za doseganje ciljev do leta 2030 bodo potrebni zelo radikalni ukrepi, ki bodo presekali dosedanje prakse. To pomeni, da bodo morale občine začeti progresivno in postopno omejevati uporabo zastarelih malih kurilnih naprav na lesno biomaso na svojem območju s sprejemanjem posebnih odlokov in prostorskih načrtov, ki dajejo prednost trajnostnim virom ali daljinskemu ogrevanju. Hkrati bo treba uvesti cone z omejitvami motornega prometa in ustaviti politiko širjenja cestne infrastrukture za osebna vozila. Če ne bomo spremenili zakonodaje in družbenih navad na sistemski ravni, ciljev do leta 2030 ne bomo dosegli."

Kot primere dobrih praks je navedla Pariz in Barcelono, kjer so predvsem z ukrepi na področju prometne politike pomembno izboljšali kakovost zraka. V Krakovu pa so zmanjšanje koncentracij delcev dosegli s prepovedjo lesne biomase v mestu.

"Stisnili rep med noge"

Pri nas se država problema ne loteva dovolj resno, je poudarila, sistemskih ukrepov praktično ni. "Lep primer pomanjkanja politične volje je bil umik minimalnih tehničnih določb iz Energetskega zakona leta 2024. Ob agresivni, strankarsko motivirani kampanji ’Drv ne damo’ je tedanja koalicija preprosto stisnila rep med noge in umaknila predlog. Namesto da bi odločno zagovarjali strokovno utemeljene ukrepe za prihodnje novogradnje v strnjenih naseljih, smo kot družba spet zamudili priložnost za pomemben korak naprej," je dejala Tome. Spomnimo, ukrep je predvideval prepoved vgradnje peči na drva v novogradnje.

Med nujnimi ukrepi izpostavlja zaostritev predpisov glede emisij iz malih kurilnih naprav ter okrepitev nadzora nad kurjenjem v sodelovanju z inšpekcijskimi službami ter spremembo nadzora nad stanjem kurilnih naprav in kakovostjo goriva. "Liberalizacija dimnikarskih storitev iz leta 2017, ki je delovanje prenesla na prosti trg, je bila resna napaka. Danes dimnikarji nimajo sistemske moči, saj ob izdaji negativnih odločb tvegajo izgubo strank. Potrebujemo vrnitev k sistemskemu, neodvisnemu nadzoru."

Predlagajo tudi učinkovite finančne spodbude za gospodinjstva za zamenjavo ogrevanja na trdna goriva, dolgoročno pa tudi uvajanje standardov, ki v novogradnjah na določenih območjih in v strnjenih naseljih prepovedujejo vgradnjo peči na trdna goriva.

Subvencionirati tudi energent, ne le infrastrukturo

Griša Močnik je izpostavil, da so ukrepi, povezani s kurjenjem lesa, pogosto bolj zapleteni kot spreminjanje prometne politike – seveda ob predpostavki, da za takšne ukrepe obstaja politična volja. Promet se namreč dogaja na javnih površinah, kar pomeni, da za spoštovanje pravil poskrbi policija. Pri ogrevanju pa je treba regulirati nekaj, kar se dogaja v zasebnih prostorih. Močnik zato vidi več možnosti uspeha v ukrepih, ki izboljšujejo kakovost življenja uporabnikov, kot pa v kaznovalni politiki. "Ljudem je treba ponuditi možnost, da peč na drva zamenjajo s priklopom na daljinsko ogrevanje, ki mora biti dovolj poceni. Če to ni možno, jih je treba spodbuditi k nakupu toplotne črpalke."

Po njegovem mnenju bo treba pri prehodu na čistejše načine ogrevanja začeti razmišljati ne le o subvencioniranju infrastrukture, temveč tudi energentov. Kot primer navaja Avstrijo, kjer socialno šibkim gospodinjstvom ob prehodu s trdnih goriv na toplotne črpalke subvencionirajo tudi elektriko. Ob tem opozarja, da Slovenija že danes subvencionira nekatere energente, vendar predvsem fosilna goriva, denimo za avtoprevoznike in kmete. "Enake mehanizme, ki jih uporabljamo za fosilna goriva, je treba začeti uporabljati tudi za elektriko."

Kaj pravijo na pristojnem ministrstvu?

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga je v minulem mandatu vodil Bojan Kumer (po novem pa bo okoljski resor vodila Polona Rifelj), so poudarili, da se je kakovost zraka v Sloveniji v zadnjih letih izboljšala in da država trenutno izpolnjuje veljavne standarde. Dodali pa so, da bodo za doseganje strožjih mejnih in ciljnih vrednosti, ki jih od leta 2030 uvaja nova evropska direktiva o kakovosti zraka, potrebna dodatna prizadevanja, zlasti pri zmanjševanju koncentracij delcev PM10 in PM2,5, dušikovega dioksida, benzo(a)pirena in prizemnega ozona.

Kot ključne ukrepe, ki so se izvajali v zadnjih letih, izpostavljajo finančne spodbude za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav, energetsko prenovo stavb, uporabo obnovljivih virov energije in trajnostno mobilnost. Med letoma 2022 in 2025 je bilo za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav namenjenih 103 milijone evrov subvencij. Socialno najranljivejšim gospodinjstvom država lahko krije celotne stroške naložbe, so spomnili.

Na ministrstvu so napovedali nadaljevanje in krepitev obstoječih ukrepov. Letos so skupaj s partnerji prijavili projekt LIFE za pospešitev izvajanja ukrepov iz operativnega programa za zmanjševanje onesnaženosti zraka. Ob tem poudarjajo, da bo nova evropska direktiva od držav zahtevala pripravo posebnih načrtov ukrepanja na območjih, kjer obstaja tveganje, da nove mejne vrednosti do leta 2030 ne bodo dosežene.

Med ukrepi tudi spremembe na področju dimnikarstva

Na dodatno vprašanje, kakšne konkretne dodatne ukrepe torej načrtujejo, so odgovorili, da v prihodnje načrtujejo "celovito evalvacijo obstoječih subvencij z vidika njihove učinkovitosti pri zmanjševanju emisij onesnaževal zraka". "Posebna pozornost bo namenjena preučitvi možnosti za ciljno usmerjanje finančnih spodbud na območja in skupine prebivalstva, kjer so obremenitve zraka največje in kjer je mogoče doseči največje učinke na izboljšanje kakovosti zraka."

Med konkretnimi ukrepi, ki naj bi se izvedli v okviru projekta LIFE, pa so našteli ozaveščanje o pravilnem kurjenju in uporabi ustrezne biomase ter pripravo sprememb zakonodaje na področju dimnikarstva, dodatno usposabljanje dimnikarjev, izvajanje pilotnih meritev delcev, proučitev uvajanja novih finančnih instrumentov za zamenjavo kurilnih naprav, izvajanje aktivnosti za zmanjševanje izpustov v kmetijstvu ter ozaveščanje in promocija prebivalstva.

Slovenija bo po njihovih navedbah sledila tudi priporočilu direktive glede merjenja oksidativnega potenciala delcev. Ker na ravni Evropske unije še ni sprejete standardizirane analitske metode, teh meritev za zdaj še ne izvajajo, so pojasnili. Po vzpostavitvi metodologije jih nameravajo najprej uvesti na eni od glavnih merilnih postaj in jih nato postopoma razširiti tudi na druge lokacije.

Sežigalnica? "Igranje z zdravjem ljudi"

Vprašanje kakovosti zraka je tesno povezano z načrtovano gradnjo sežigalnice odpadkov v Ljubljani. Medtem ko zagovorniki projekta poudarjajo, da sodobne sežigalnice omogočajo energetsko izrabo odpadkov ob strogo nadzorovanih izpustih, zdravniki ter del civilne družbe projektu nasprotujejo. Ljubljana se namreč, kot rečeno, že danes sooča s težavami zaradi onesnaženega zraka.

"Zavedati se moramo, da onesnažen zrak v Ljubljani že zdaj terja krut davek," je opozorila Nina Tome iz Focusa, "znanstveni izračuni zdravstvene stroke na podlagi podatkov Arso in epidemioloških študij kažejo, da onesnažen zrak med prebivalci Ljubljane povzroči okoli 238.000 izgubljenih zdravih let in okoli 570 izgubljenih življenj letno. Dodajanje novega vira izpustov v že tako obremenjeno kotlino je zato igranje z zdravjem ljudi."

"Čeprav sodobne tehnologije vključujejo filtre, noben sistem ne more popolnoma preprečiti izpustov najdrobnejših ultra finih delcev in specifičnih strupenih snovi v okolje. Pri sežiganju odpadkov se v zrak sproščajo delci, dušikovi oksidi in druge škodljive snovi. V Ljubljani se ne bi sežigali le ljubljanski odpadki, temveč bi sem vozili in sežigali odpadke iz številnih drugih občin, s čimer bi se okoljsko breme regije le še povečalo," je dejala.

Vprašanj več kot odgovorov

Griša Močnik je izpostavil, da je z vidika oksidativnega potenciala lahko škodljiva že majhna količina izpustov. Argumenta za gradnjo sežigalnice sta, da se bo uporabila najboljša tehnologija ter da se bodo na ta vir ogrevanja priključila gospodinjstva, ki se zdaj ogrevajo na les, s čimer naj bi se kakovost zraka izboljšala. "Če bi res našli vse tiste peči, ki onesnažujejo, in bi jih priklopili na toplovod, bi s tem res zmanjšali izpuste, ki so jih ta kurišča povzročala doslej. Ali bi se onesnaženost s tem zmanjšala, pa ne vemo, saj ne vemo, kaj bi prišlo iz dimnika sežigalnice, kot tudi ne, kako bi se to mešalo do tal."

Diskusija o tem, kako visok naj bi bil dimnik, je preveč poenostavljena, je opozoril. Trenutno se omenja dimnik višine 250 metrov, a meritve so pokazale, da je zrak v Ljubljani v določenih razmerah onesnažen tudi na 300 metrih, je pojasnil. "To pa pomeni, da če stvari lahko od tal pridejo tja, pridejo tudi s 300 metrov do tal."

Na ministrstvu se sklicujejo na strog nadzor

Na ministrstvu zagotavljajo, da se morajo pri umeščanju tovrstnih obratov upoštevati lokalne meteorološke in geografske značilnosti, vključno s prevetrenostjo in temperaturnimi inverzijami. Zapisali so tudi, da v okviru izvajanja postopka (razpisa za izbiro koncesionarjev) pogojujejo uporabo "najbolj varnih, zanesljivih in energetsko učinkovitih tehnologij". Obratovanje naprav bo načrtovano tako, da bodo emisije pod strožjimi mejnimi vrednostmi, kot jih določa javni razpis, ob hkratnem zagotavljanju stalnega monitoringa emisij, so še navedli.

"Ključnega pomena je, da se emisije z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in tehnologij zmanjšajo na najnižjo možno raven ter da obratovanje naprav ves čas zagotavlja skladnost z veljavnimi okoljskimi predpisi, mejnimi vrednostmi in standardi varstva okolja. V tem pogledu so sodobne naprave za termično obdelavo odpadkov podvržene bistveno strožjemu nadzoru in stalnemu monitoringu emisij kot številni drugi viri onesnaževanja, kar omogoča visoko stopnjo preglednosti in nadzora nad njihovimi vplivi na okolje."

Ob tem so izpostavili pomen priklopa individualnih kurišč, predvsem gospodinjstev, na sistem daljinskega ogrevanja, ki da trenutno v veliki meri niso predmet stalnega nadzora. Njihov priklop na centraliziran sistem pa bi pomembno prispeval k zmanjšanju emisij v zrak, so še zapisali.

Nazaj k odpadkom in fosilnim gorivom

Močnik je sicer do sežigalnice kritičen tudi zato, ker gre za obrat nazaj k fosilnim gorivom. "Če kup odpadkov zakuriš, to ne pomeni, da ta kup izgine. Mi to spustimo v zrak, kar je enako, kot če bi te odpadke vrgli k sosedu. Po podatkih Energetike Ljubljana je 80 odstotkov teh odpadkov odpadna plastika, ki se je ne da reciklirati, torej fosilno gorivo. To pomeni, da smo premog zamenjali s plinom, zdaj bomo pa plin zamenjali z odpadki, ki so ravno tako fosilni."

In enkrat, ko sežigalnica stoji, je potreba po odpadkih stalna, je dejala Tome. "Kdo v državi in na lokalni ravni bo sploh še resno delal na zmanjševanju količine odpadkov in ponovni uporabi, če imaš zgrajen objekt, ki za svojo rentabilnost nujno potrebuje ogromne, stalne količine vhodnega materiala? Sežigalnice dolgoročno uničujejo koncepte krožnega gospodarstva, saj finančno kaznujejo preprečevanje nastajanja odpadkov in recikliranje. Zaradi tega se po Evropi sežigalnice danes zapirajo, ne pa gradijo nove!"